Odziv predsednika na minule dogodke v sekciji športne gimnastike

Že nekaj časa se v društvu soočamo s pritiski s strani staršev glede izvajanja načina treningov, glede nastopov in doseganja rezultatov, uvrščanja posameznikov v to ali ono ekipo itd. Ti pritiski se izvajajo predvsem na trenerja g. Štrausa, večinoma direktno, občasno tudi posredno prek mene ali po kaki drugi poti. V zadnjem času so bili tekmovalci zelo uspešni, zasluge je pač potrebno pripisati strokovnemu vodstvu z g. Štrusom na čelu. Zdi se mi, da so ti uspehi nekako vzpodbudili prevelike apetite tudi pri starših, ne samo pri otrocih.

V zadnjem obdobju sem nekaj časa preživel skupaj z otroki, tako da sem imel priložnost spoznati otroke, njihovo obnašanje, njihovo socialno plat, itd. Lahko ugotovim, da je skupina homogena, s posameznimi manjšimi odstopanji, v glavnem so otroci vodljivi, odzivni, grupirajo se sicer po starosti (kar se mi zdi normalno), vsekakor pa vsi spoštujejo trenerja in z veseljem delajo z njim, hodijo na treninge in tekmovanja. Moramo vedeti, da se vsak otrok razvija drugače, nekateri se razvijejo prej, drugi pozneje, imajo različne motorične sposobnosti, različno dolžino trenažnega procesa za sabo, nenazadnje so različno stari, eni so bolj drugi manj samozavestni. Uspeh ali neuspeh v kategorijah, v katerih nastopajo otroci, po eni strani ne zagotavlja vrhunskosti po drugi strani pa jim tega tudi ne onemogoča.

Vključno z »najstarejšimi« tekmovalci Društva za športno rekreacijo Murska Sobota, govorimo o otrocih. Ne glede na to, da so tekmovalci, so oni rekreativci in se trenutno ukvarjajo s športom v prvi vrsti z namenom zdravega telesnega in duševnega razvoja. Res da so med njimi tudi gibalno nadarjeni posamezniki, so še zmeraj otroci rekreativci. Vse kar sledi temu, je neka druga zgodba.

Sam hodim precej po otroških tekmovanjih (ne samo gimnastičnih) in sem videl že marsikaj. Zelo sem vesel, da v našem društvo starši še nismo prišli tako daleč, kot ponekod drugod. Kot trenutnemu predsedniku tega društva, ki vendarle ima v svojem nazivu besedo »REKREATIVNO«, želim opozoriti, da lahko straši z nerealnimi pričakovanjem in postavljanjem nekih visokih ciljev, naredimo veliko škode svojim otrokom. Zato na tem mestu pozivam slehernega starša, da kar se športa tiče, prepustimo vzgojo za to usposobljenim: to pomeni, da otroka pripeljimo na trening in ga tam pustimo (opažam namreč, da je treningih precej gledalcev). Ko pa gremo na tekmo, poskusimo iti tja kot navijači in ne kot starši z visokimi pričakovanji.

Kljub relativno velikim uspehom na zadnjih tekmah (pa sploh ni pomemben nivo ali zahtevnost tekmovanja), smo se vračali domov s slabimi občutki in dolgimi nosovi. Menim, da to ni ravno tisti interes, ki nas kot člane združuje. Na tem mestu vse skupaj pozivam, da smo strpnejši, manj zahtevni do svojih otrok. Pustimo jim, naj bo to njihova »stvar«, le tako bo na koncu koncev iz tega neka korist. Zmagovalec bo namreč tisti, ki bo samozavesten, srečen, samostojen, tudi družbeno sprejemljiv odrasel človek, pa naj bo to na področju športa ali kje drugje.

S tem (mogoče tudi nepotrebnim) pisarjenjem ne želim odpirati debate, kdo je kaj povedal in česa ni. Sam sem namreč človek, ki se pretirano ne ukvarja s preteklostjo ampak je pogled usmerjen v prihodnost. Tako nas v društvu v naslednjem letu spomladi čaka pomemben dogodek in sicer organizacija državnega prvenstva v skokih z velike prožne ponjave. Pozivam vas, da pogled usmerimo na ta dogodek in za društvo iz tega s skupnimi močmi potegnemo maksimum.


Lep pozdrav

Darijo Ilič

Predsednik DŠR Murska Sobota