PRENOS NEPREMIČNINE TVD PARTIZAN NA MESTNO OBČINO MURSKA SOBOTA

POROČILO O BREZPLAČNEM PRENOSU NEPREMIČNIN (soboški »PARTIZAN«)

LAST MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA

 

 

Večina naših občanov, še posebej športnikov – uporabnikov športnih površin, je še danes prepričanih, da je soboški »Partizan« v lasti naše občine. Pa temu doslej ni bilo tako. Mestna občina je postala večinski lastnik z 82,15 % deležem, ki je bil vpisan v Zemljiško knjigo, šele 28. novembra preteklega leta 2014. Odločitev za ta postopek, ki se je vlekel kot jara kača, je sprejelo  Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota ( DŠR MS), ki je pravni naslednik TVD Partizan-a, to je pa vzniklo iz korenin Sokolskega društva.

 

Pa poglejmo kratek kronološki pregled dosedanjih lastnikov, še posebej pa uporabnikov športnih objektov v Mladinski ulici 3:

  • ·         Prve pobude za ustanovitev športne organizacije v Murski Soboti so bile podane že v letu 1919, v ta čas pa segajo tudi korenine sedanjega društva. Tako je 18. marca tega leta minilo 95 let, ko je na ta dan leta 1920 bilo ustanovljeno Telovadno in ljudsko prosvetno društvo Sokol v čitalniških prostorih Hotela »Dobraj« ( danes »Zvezda«). Njeni prvi člani so bili priseljeni uradniki, odvetniki, učitelji, finančni strokovnjaki in drugi meščani Sobote. Domoljubi, zbrani v Sokolu Murska Sobota, so se pogumno lotili oranja ledine na področju slovenskega športa in telovadbe. Tako je 10 let po ustanovitvi društva Sokol bil zgrajen in 30. novembra leta 1929 bil predan svojemu  namenu Sokolski dom, oziroma dom Partizan, kot ga imenujemo še danes. Soboški telovadni dom je bil eden prvih telesnokulturnih domov v Prekmurju – žarišče telesnega in kulturnega napredka. Za tisti čas, prekrasno stavbo, je gradila in zgradila napredna Sobota. Sokolski dom z dvorano in odrom je bil še leta pozneje zbirališče narodno zavednih Slovencev.
  • ·         V obdobju po drugi svetovni vojni pa je z Zakonom o prenosu imovine telesno – vzgojnih društev vso premoženje, ki je bilo v lasti nekdanjih sokolskih društev, prešlo v last Partizana Slovenije. Tako je tudi naš Sokolski dom, kakor tudi vsi ostali domovi v Sloveniji, bil na nek način podržavljen na podlagi posebnega razširjenega plenuma Fiskulturne zveze Slovenije v letu 1952.
  • ·         Fiskulturna zveza Slovenije kot zemljiškoknjižni lastnik »sokolskih domov« v Sloveniji, je z namenom, da bi se zavarovala družbena lastnina tudi našega doma pred propadanjem, že leta 1949, s posebno pogodbo predala Telovadni dom v Murski Soboti z vsem inventarjem in pripadajočim zemljiščem v brezplačno uporabo in upravljanje Telesno – vzgojnemu društvu v Murski Soboti (TVD Partizan Murska Sobota) pod pogoji, da bo TVD Partizan Murska Sobota to premoženje čuvalo in vzdrževalo kot skrben gospodar iz lastnih sredstev ter ga uporabljalo predvsem v telesnovzgojne namene.

 

Da se je današnje Društvo za športno rekreacijo (DŠR Murska Sobota) lahko tako intenzivno vključilo v sam postopek za vrnitev nepremičnin Murski Soboti na podlagi materialnih dokazov dobrega in solidnega gospodarjenja, izhajajoč iz določb sklenjene pogodbe, so v DŠR zahvalni naslednjim društvom, organizacijam in posameznikom:

  • ·         Poglavitno vlogo je imelo Društvo Sokol, ki je zgradilo Dom s  prispevki občanov v materialu in delu;
  • ·         Dvorana je v povojnih letih služila poleg telesno – vzgojne dejavnosti predvajanju kino predstav, kulturnim prireditvam z gledališko dejavnostjo Društva Partizan, inkaso od predstav in prireditev pa je TVD Partizan Murska Sobota kot upravljalec po predhodnem dovoljenju lastnika (Partizan Slovenije) namenil vzdrževanju objekta in opreme;
  • ·         v obdobju od leta 1961 do leta 1966 je  v Domu delovala Srednja šola za telesno vzgojo, v kateri sta maturirali dve generaciji športnih učiteljev. Šoli je ravnateljeval športni pedagog, prof. Evgen Titan – naša legenda na področju športa. V času njegovega ravnateljevanja je bila stavba  sproti vzdrževana in rekonstruirana, zgrajena so bila zunanja igrišča  z zasaditvijo dreves, ki so se močno razrasla in zahtevajo sprotno vzdrževanje;
  • ·          Po ukinitvi Fiskulturne šole je bila zgradba s športnimi prostori in z zunanjimi igrišči ves čas polno zasedena s športno dejavnostjo. Za razvoj športa z zagotavljanjem prostorskih in kadrovskih pogojev je skrbela Temeljna telesnokulturna skupnost (TTKS), kasneje SIS za šport in občinska Športna zveza, ki ima še danes domicil v zgradbi doma. V teh inštitucijah je veliko vlogo odigral naš, še vedno, dolgoletni športni delavec Ludvik Zelko, ki je prispeval veliko svojih idej in  imel levji delež pri razvoju športa, da ima danes športna dejavnost v naši občini  vidno mesto v slovenskem prostoru. Z njegovo vlogo je bil dom Partizan ves čas tudi primerno vzdrževan, saj je med drugim koordiniral dejavnost športnih aktivnosti v Partizanu, ko smo bili še močno deficitarni na področju pokritih športnih površin v občini. Bil je v pravem pomenu besede mentor TVD Partizan, ki je imel zelo razvejeno športno dejavnost s številnimi sekcijami, ki so se pozneje osamosvojile in postale samostojni športni klubi in športna društva. To še zlasti velja za področje borilnih veščin kot so današnji Judo klub, Rokoborsko društvo, Karate klub in drugi dejavniki. Sodelovanje vseh subjektov je bilo zgledno in je imelo veliko vlogo v sožitju, ki se je predvsem odražalo pri maksimalnem izkoriščanju vseh površin z delitvijo stroškov tekočega vzdrževanja objektov in nujnih rekonstrukcij.
  • ·         Po letu 1995, tako rekoč po prestrukturiranju lokalne samouprave, smo v naši mestni občini pridobili ogromno športnih površin. Teh je še vedno premalo, tako da soboški »Partizan« še vedno nudi zatočišče številnim rekreativcem, kakor tudi tekmovalnemu športu. Današnje Društvo za športno rekreacijo – DŠR ima ne glede na razne reorganizacije in preimenovanja pomembno vlogo pri razvoju športa pri nas. Komponente zdravega načina življenja so vključene v vse sekcije društva. Tako si je društvo s svojo dejavnostjo pridobilo certifikat »Zdravo društvo«.

 

Tako kot se je TVD Partizan po osamosvojitvi države na svojem Občnem zboru preimenoval v Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, je Partizan Slovenije – zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo Slovenije na svoji skupščini 13.3.1993 spremenil svoje ime in se preimenoval v Športno unijo Slovenije (ŠUS) ter spremenil posamezne določbe statuta zveze. S spremembo imena in posameznih določb statuta zveze, se njen pravni status ni v ničemer spremenil. Glede na to, da je šlo za isti pravni subjekt, se je kot lastnik Partizana Slovenije v Zemljiško knjigo vpisala ŠUS. Na podlagi Odločbe o registraciji je ŠUS pričela temeljito akcijo in se pri vseh nepremičninah širom Slovenije vknjižila kot izključni imetnik lastninske pravice in seveda tudi uporabe. To je seveda, kot je bilo za pričakovati, sprožilo hud revolt na terenu. Tudi v naši občini so bile žolčne diskusije, prisotne v medijih, v katere so se na relaciji do ŠUS-a in takratnega vodstva, vključevali še živeči člani Sokolskega društva in Partizana. V svojih nastopanjih so si bili enotni tudi z vodstvi vseh ostalih souporabnikov današnjih prostorov. Za pričakovati bi bilo, da tako, saj gre tudi tu za neke vrste denacionalizacijski postopek, se imeli tudi pravico identificirati vsi bivši lastniki društvene imovine v posesti ŠUS-a. Logično je bilo sklepati, da bi bilo potrebno tudi formalno omogočiti, da se lastnina vrne tistim sredinam, ki so jo tudi s svojim prostovoljnim delom in drugimi oblikami ustvarjanja teh premoženj tudi zgradili, koristili in vzdrževali kot dobri gospodarji, kar so predhodnice današnjega DŠR vsekakor bile.

 

Leta 1997 je DŠR Murska Sobota dobilo tudi novo vodstvo, ki si je zadalo za prioriteto angažirati se za vrnitev premoženja Murski Soboti. V novem vodstvu je za kontinuiteto ostalo nekaj prejšnjih članov vključno s prejšnjim predsednikom, ki je bil v novem mandatu izvoljen za podpredsednika. V Upravni enoti Murska Sobota nam je bilo nekako nakazano, da se zna postopek denacionalizacije zavleči in je vprašanje, kakšen bo rezultat, saj po osnovnem načelu pripada lastnina organizaciji, ki je z lastnino vpisana v Zemljiško knjigo. Zadevo smo poskušali dokazovati tudi preko odvetniške službe Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, a je bilo vse skupaj zamujeno, saj je bila Odločba o registraciji ŠUS-a, ki jo je izdala Upravna enota Ljubljana, pravnomočna. Zato smo začeli lastništvo nepremičnin razreševati z dialogom, s pomočjo takratnega župana in občinsko pravno službo, na relaciji vodstvo ŠUS – vodstvo DŠR. Z dialogom smo prišli praktično že skoraj na konec, a se je zataknilo pri finančni obveznosti DŠR do ŠUS , tako da smo s ŠUS imeli zamrznjene odnose, dokler jih ni začelo odtajati novo vodstvo ŠUS po letu 2005.

Po Pogodbi, ki jo je pripravil odvetnik Športne unije, bi društvo postalo izključni lastnik celotne nepremičnine, če bi ŠUS-u plačalo kupnino v znesku, ki je znašal nekaj čez 50.000 sedanjih eurov. ŠUS si je namreč lastila delež vstopnin od kino in gledaliških predstav ter od prodaje nekaterih zemljišč. Po trditvah ŠUS – a so se ta sredstva dejansko koristila za vzdrževanje prostorov v domu in nabavo opreme. Po priporočilu ŠUS-a je DŠR moralo naročiti in plačati Cenilni zapisnik, ki je prikazal gradbeno vrednost nepremičnin z materialnimi dokazi, vse od leta 1975 do leta 2000 z deležem 63%, čeprav je zapisnik z Aneksom dokazoval, da je društvo tudi ves čas uporabe pred letom 1975 primerno vzdrževalo prostore in je najpravičnejše razmerje 80% : 20% v korist DŠR. Vodstvo ŠUS-a je bilo z zapisnikom in našim sodelovanjem celo tako zadovoljno in velikodušno, da bi nam podarilo 20% lastnine pod pogojem, da DŠR ŠUS-u plača kupnino v znesku, kolikor znaša 13% delež. Seveda smo se vodstvu na taki velikodušnosti zahvalili, saj je vzdrževanje doma bilo nujno in je zahtevalo veliko angažiranja.

 

Tako smo Jože Stvarnik, predsednik DŠR do leta 2008 in sekretar Športne zveze, Ludvik Zelko, v sodelovanju in s podporo MO in MČ Center ter vseh uporabnikov prostorov;  dosegli oz. povečali gradbeno vrednost:

-          Zgradili smo novo ograjo, ker je bila prva že dotrajana in ni več zagotavljala varnosti,

-          z novo asfaltno prevleko smo preplastili igrišče.,

-           okolica igrišča je bila tlakovana,

-          dotrajani notranji prostori so bili 2- krat prepleskani,

-           popravljalo in obnavljalo se je sanitarije itd.

 

Novo vodstvo ŠUS-a z novim predsednikom je povabilo DŠR, da se je ponovno včlanilo v ŠUS in plačalo letno članarino v znesku 100 EUR-ov. Vse od takrat sodelujeta DŠR in Športna zveza v projektu ŠUS-a Veter v laseh, DŠR je bil podeljen tudi certifikat Zdravo društvo. Ker je v ŠUS zavel nov veter, nam je bilo naloženo, da pripravimo nov elaborat Cenilnega zapisnika, ki pa je izkazoval vključno z dodatnimi gradbenimi vložki od 2000 do 2005 delež 82,15% v korist DŠR, preostanek z deležem 17,85% pa je prevzela v lastništvo ŠUS.

Predsednik ŠUS mi je ponudil mesto v IO ŠUS, kar sem seveda sprejel samo z razloga, da pripeljemo to zgodbo do konca. Predsedstvo DŠR me je v kandidaturi podprlo, decembra 2008 pa sem tudi bil razrešen predsedniške funkcije DŠR. Marca meseca sem tako bil izvoljen v Izvršni odbor ŠUS, ki je na svojih sejah kontinuirano obravnaval svoje premoženje po celotni Sloveniji. Ker smo s prizadevanji DŠR in vseh ostalih akterjev v občini prišli najdlje in ker sem imel podpro v ŠUS-u , je bila leta 1910 sklenjena Pogodba o priznanju lastninske pravice ŠUS in DŠR, ki sta jo podpisala predsednik ŠUS Miro Ukmar in predsednica DŠR Milica Menart. Ta Pogodba pa je imela v enem izmed členov en zadržek, oz. določilo, da DŠR ne sme odtujiti svojega solastniškega deleža, ki ga pridobi s pogodbo brez soglasja ŠUS.

ŠUS je takrat nasprotovala, da bi se večinski delež nepremičnin brezplačno prenesel na Mestno občino, deleža ŠUS nismo omenjali.

 

Ker smo bili primorani v fazah dolgoročnih postopkov stopiti dva koraka nazaj, smo morali narediti tretji korak naprej. V tem obdobju so stekle intenzivne priprave za sprejem republiškega Zakona o davku na nepremičnine. Tako je ta zadeva dobila pospešek za sklenitev Pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnin na MO, s tem, da se v pogodbo vključijo vse varovalke o odvzemu uporabe prostorov DŠR. Marca 2013 je bila volilna skupščina ŠUS, ki je izmed prejšnjih članov v IO izvolila samo dva, tudi jaz sem bil čisto po naključju ponovno izvoljen. Leta 2013 je bila razrešena funkcije predsednice Milica Menart in izvoljen je bil Darijo Ilič, ki se je takoj vključil v aktivnosti do župana in služb v Mestni občini.

 

Nova predsednica ŠUS je na prvem razgovoru pri županu Štihcu izjavila, da v ŠUS ni več ovir, da ta ne bi soglašala s predhodno pridobitvijo soglasja s strani ŠUS. Predlagala je tudi, da je ŠUS pripravljena istočasno z MO MS skleniti Pogodbo, za svoj delež 17,85%, z dolgoročnim brezplačnim najemniškim razmerjem. Tu pa je zopet prišlo do proceduralnega zapleta, bil pa je z mojim posredovanjem na seji IO ŠUS v mesecu oktobru 2014  bil dosežen kompromis, da se podpiše tripartitna Pogodba  o brezplačnem prenosu nepremičnin, najemna pogodba pa se  preloži s korekturo na skupščino ŠUS v mesecu marcu 2015, ki je s spremembo soglašala, tako da je sedaj brez zadržkov stekel še postopek za podpis tudi te pogodbe.

 

Tako je z vpisom lastniškega deleža 82,15 % bila v Zemljiški knjigi dne 6. 11. 2014 in 28. 11. 2014 bila vknjižena Mestna občina, s preostankom pa Športna unija Slovenije. S podpisom Pogodbe o brezplačnem prenosu in z vpisom v Zemljiško knjigo se je Mestna občina zavezala:

    • da bo načrtovala ustrezna proračunska sredstva pri obnovi nepremičnin ob prenosu v njeno last,
    • da bo v kratkem v skladu s pogodbo pristopila k pregledu dejanskega stanja objekta v naravi, na tej podlagi pa bo tudi pripravljen ustrezen program sanacij.
    • Novo lastništvo in razmerja bo potrebno obravnavati celovito in poglobljeno do vseh ostalih  souporabnikov prostorov, vključno s prenosom kombiniranega tehničnega delavca (čistilec in hišnik v eni osebi) v ustrezno delovno razmerje.

Korigirana in podpisana je tudi Najemna pogodba o brezplačnem  prenosu med Mestno občino Murska Sobota, ki jo je podpisal župan, dr. Aleksander Jevšek in Športno unijo Slovenije, ki jo je podpisala predsednica, Leni Fafangel.

 

Pripravil: Jože Stvarnik